Naporni sadno zelenjavni dan je bil zaključek prvega cikla ločevanje diete in včeraj je ponovno sledil beljakovinski dan.
In kako je pasalo. Piščančje prsi z melancani in sirom, ter korenčkovo omako. Odlično. Za večerjo sem pojedla ostanke mesa, vmes pa nekatrine in melono. Čeprav sem malo dvomila, da mi bo uspelo zdržati od osmih zvečer, ko sem pojedla večerjo, do polnoči oz. dokler ne grem spat, brez hrane, mi je dejansko uspelo. Ko sem prišla domov, sem pojedla še eno nekatarino in to je to.
Opazila sem tudi prvo spremembo pri prehranjevanju. Začela sem v naprej planirati, kaj bom jedla naslednji dan, ali pa za naslednji določen dan. Tako vem, kaj kupiti, in pripraviti in se veselim za naslednje 4 dni, kaj bom jedla.
Opazila sem tudi, da včeraj, ko sem bila dejansko ves čas sita ali minimalno lačna, da sem bila precej bolj srečna in zadovoljna sama s sabo, kot dan prej ko sem jedla samo zelenjavo. Prav tako, med delom v kavarni, kjer imamo tudi tono sladic, me ni niti ena zamikala, v nasprotju s prejšnjim dne, ko bi lahko pojedla vse tortice v vitrini skupaj z vitrino. Neverjetno kaj naredi prazen želodec. Lekcija sadno zelenjavnega dne je torej, da se moram bolje pripraviti.
Dejansko mi ni jasno, kako preživijo vsi, ki se lotijo nizko kaloričnih diet, ker imam občutek, da so prav depresivne.
Lahko rečem, da sem prvi cikel uspešno zaključila, naučila sem se nekaj stvari, nekatere popravim, in grem dalje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar