Včeraj sem bila na juhah. Najprej sem si za kosilo naredila gobovo juho, zvečer pa juho z brokolijem.
Zopet sem šla hodit, in sem naredila še 3 ali 4 dodatne kilometre, ker sem šla še v Italijo.
Tam sem pogoljufala dieto s sladoledom. In res nimam kakšnega pametnega izgovora. Načeloma ga tko ne rabim, ker goljufam sebe.
Jaz verjamem vase in vem, da si bom nekoč skuhala popolne polnozrnate testenine, vendar to ni bilo ta dan. Tokrat so bile premalo kuhane. Ker sem jih pozabila probati, preden sem vodo stran zlila.
Vsaj zelenjava, ki je bila zraven je bila odlična in je malo pripomogla k temu, da je bilo kosilo sprejemljivo.
Popoldne sem šla malo hodit, no oblekala sem se za teči, ker kaj vem, kaj me prime kje na pol poti. Vendar sem tokrat celotno pot prehodila in še v en hrib sem zlezla po stopnicah, tako da ni bilo prehude drame, ker nisem nič tekla.
Zvečer sem bila potem lačna kot da 5 dni ne bi jedla, pa sem malo pretiravala s pico in nato še tortico. Ups. Ampak dobra stran je, da sedaj nimam več pic in jih nekaj časa ne bom več jedla.
Naredila sem si pomfri, ker sem imela krompir za porabiti. Bil je mlad, in se mi ga ni dalo lupiti, zato sem ga najprej skoraj do konca skuhala, potem pa še ocvrta, da je malo hrustal.
Zvečer sem si naredila rižoto s čebulo.
Prvi dan nazaj v Gorici je tudi pomenilo, da moram iti v trgovino, po hrano. Lahko poročam, da imajo v Hoferju najboljše avokade. Glih prav zrele in zelo dobre.
Kaj več od tega dne, čeprav je bil zelo lep nisem imela, ker me je začela popoldne boleti glava in grlo, in vročino sem dobila. Fun, fun, fun.
Že dan prej sem si kupila zelenjavo, ker sam si kuhala sama.
Tako sem tako za kosilo kot večerjo, jedla šampinjone z tono zelenjave. In dejansko sem bila sita ves dan.
To se mi na te dneve redko zgodi. Možno, da je bil kriv tudi stres, ker sem mogla po trgovinah, ker sem baje odrasla, in moram sedaj za na šiht imeti oblečene srajce. Čeprav, meni so moje majice z Minionsi ful bolj všeč. Film mi ni bil toliko.
Mati je skuhala široke rezance. Ker ima ona rada sir v njih, nisem komplicirala in so bili s sirom.
Zvečer sem pojedla preostanek rezancev, ki jih je bilo glih za dvakrat v usta dati in čez še eno višnjevo tortico.
Najbolj fascinantno je bilo, da čeprav je tortica bila sadna, je bila neverjetno suha. To moraš biti prav poseben talent, če mene kdo vpraša.
Po pravici povedano ne vem kaj sem jedla včeraj. Za večerjo sem si naredila preostanek rižote. Potem zvečer sem si na kos kruha namazala gorčico, gor sem dala še tanko rezino sira in na koncu polovico banane. Bilo je bolj prebavljivo kot se sliši. Preostanek banane sem pojedla s kečapom. Pač se mi je zdelo, da bo šlo skupaj.
Za kosilo je bil pomfri in jusna zelenjava, ter solata.
Ponovno beljakovinski dan, za povrhu še družinsko kosilo. Seveda je imela mati zopet en kup problemov, ki si jih po mojem mnenju naredi sama.
Za kosilo sem jedla kuro in filano papriko s blitvo.
Za večerjo sem si naredila jajčno omleto s kupom zelenjave in sirom.
Razen kosila je dan minil precej mirno.
Najprej sem jedla sadje in zelenjavo čez dan, zvečer sem pa rekla fuck it all in šla v McDonald's.
Glede na razmere doma, je včerajšnji dan minil brez večjih pretresov.
Mati je skuhala pašto z zelenjavo, kasneje sem jo nagradila z tortico. Za večerjo sem kupila jaffa tortico in nutella banana tortico. Obe sta bile neverjetno sladke, ampak sem preživela. Seveda nisem obeh pojedla sama, ampak sem ju dala na pol, tko da sem polovico vsake pojedla.
Popoldne sem bila pri sestri, ker se je pohvalila, da ima ogromno bazilike in sem jo šla oropati. Po pravici povedano, je bil pogled na njeno baziliko dosti žalosten, ker je pustila, da ji je vsa bazilika šla v cvet. Res žalostno. Seveda sem nekako jaz kriva, da se je to zgodilo, ker ji nisem povedala, da je treba cvetove stran poščipat. Kasneje mi je naredila še predavanje o Savini Atai in dan je bil popoln.
Drugi dan doma in že prva težava. Mati in sestra sta si zamislili, da gremo jesti v gostilno.
Problem je bil, ker bi lahko jedla riž, krompir in stročnice. Samo škrob. Seveda smo se skregali, ker se mi zdi neumno, iti v gostilno in si naročiti samo krompir ali rižoto. Na koncu sem seveda šla, ker se mi ni dalo poslušati teženja.
Naročila sem si pohane šampinjone s prilogo, ki je bila seveda pomfri, in solato. Če sem mislila, da me bodo pustili pri miru, sem se seveda zmotila. Sestra je bila nekaj let nazaj precej neuspešno na ločevalni dieti in je o mojem izboru imela kar nekaj stvari za povedati. Najbolj me je presenetilo, da je ni motilo to, da so tako gobe kot pomfri pečeni v 10l olja, kar seveda ni niti blizu konceptu zdrave hrane. Motilo jo je to, da so gobe povaljane v jajcih, moki in drobtinah. Ker te sestavine niso škrobne. Obraz-stena. Na koncu se je potolažila, da je to nadomestilo za kruh.
Za večerjo sem si nato naredila tisti riž, s paradižnikom in baziliko, in je bilo prav fino.
Sprejela sem pogumno odločitev in sem šla domov domov. Zakaj pogumno? Ker moji mami razložiti, kaj jesti kateri dan je huje od kvantne fizike. Od danes naprej si kuham sama.
V torek na mojem potovanja iz Gorice do Celja, sem se ustavila v Ljubljani in sem si privoščila kitajsko hrano.
Najbolje od vsega je bilo, da sem lahko, ker je bil beljakovinski dan, privoščila pekočo juho. Ta del mi je bil najbolj všeč, ker mi je ta juha osebno nekaj najboljšega kar se da dobiti v kitajski restavraciji.
Po juhi sem nadaljevala s piščancem v zelenjavi in z arašidi. Mislim, da se zadevi reče piščanec Gong Bao. Jed toplo priporočam, ker je res dobra, čeprav tistim, ki ne marajo pikantne hrane ne bo všeč. Vendar obljubim, da ne peče preveč. Ravno dovolj, da ti odpre sinuse.
Priloga je seveda njihov riž, ki sem si ga prisparala, da sem ga imela za naslednji dan.
Zvečer sem šla v Celju še na kebab, ker ni čisto po dieti, vendar nič hudega. Je prav noro pasal.
