Sex me up, Scotty #day72

Jaz verjamem vase in vem, da si bom nekoč skuhala popolne polnozrnate testenine, vendar to ni bilo ta dan. Tokrat so bile premalo kuhane. Ker sem jih pozabila probati, preden sem vodo stran zlila.

Vsaj zelenjava, ki je bila zraven je bila odlična in je malo pripomogla k temu, da je bilo kosilo sprejemljivo.

Popoldne sem šla malo hodit, no oblekala sem se za teči, ker kaj vem, kaj me prime kje na pol poti. Vendar sem tokrat celotno pot prehodila in še v en hrib sem zlezla po stopnicah, tako da ni bilo prehude drame, ker nisem nič tekla.

Zvečer sem bila potem lačna kot da 5 dni ne bi jedla, pa sem malo pretiravala s pico in nato še tortico. Ups. Ampak dobra stran je, da sedaj nimam več pic in jih nekaj časa ne bom več jedla.

Sex me up, Scotty #day68

Mati je skuhala široke rezance. Ker ima ona rada sir v njih, nisem komplicirala in so bili s sirom.

Zvečer sem pojedla preostanek rezancev, ki jih je bilo glih za dvakrat v usta dati in čez še eno višnjevo tortico.

Najbolj fascinantno je bilo, da čeprav je tortica bila sadna, je bila neverjetno suha. To moraš biti prav poseben talent, če mene kdo vpraša.

Sex me up, Scotty #day65

Glede na razmere doma, je včerajšnji dan minil brez večjih pretresov.

Mati je skuhala pašto z zelenjavo, kasneje sem jo nagradila z tortico. Za večerjo sem kupila jaffa tortico in nutella banana tortico. Obe sta bile neverjetno sladke, ampak sem preživela. Seveda nisem obeh pojedla sama, ampak sem ju dala na pol, tko da sem polovico vsake pojedla.

Popoldne sem bila pri sestri, ker se je pohvalila, da ima ogromno bazilike in sem jo šla oropati. Po pravici povedano, je bil pogled na njeno baziliko dosti žalosten, ker je pustila, da ji je vsa bazilika šla v cvet. Res žalostno. Seveda sem nekako jaz kriva, da se je to zgodilo, ker ji nisem povedala, da je treba cvetove stran poščipat. Kasneje mi je naredila še predavanje o Savini Atai in dan je bil popoln.

Sex me up, Scotty #day44

Dan po teku. Kako je lepo ko te nič ne boli. Z "nič ne boli" mislim bolečino, zaradi katere živeti ne moreš. Itak, da so me noge bolele, ampak tista prijetna bolečina, ko veš, da si prejšnji dan naredil nekaj dobrega zase.

Za kosilo sem jedla polnozrnato štručko, ker sem bila lena zjutraj in si nisem nič pripravila. V trgovini pa imajo na toploteki meso, meso in še enkrat meso. Ko sem prišla domov sem si naredila polnozrnate testenine s tartufato in čemažem. Bolj na suho je bilo vse skupaj in po pravici povedano sem dvomila v okus. Ampak se je izkazalo za odlično.

No zvečer sem se pa končno lotila tiste torte, ki sem jo kupila dva dni nazaj. In je pojedla pol. Ups. Ampak je pa My Fitness Pal povedal, da sem zadostila kalorijski vnos za ta dan. Prvi. Vse je za nekaj dobro.

Sex me up, Scotty #day15

Dan ogljikovih hidratov je dan, ko lahko jem sladko. Tko, proper sladko, ne samo zdravo sladko. In dan ogljikovih hidratov je edini dan v ciklu, ko sem mi ne luštna sladkega. En dan ali dva dni prej fantaziram, kako bom jedla tortico, pa kremšnito, pa sladoled v kavi in še kaj se najde. Dva dni nazaj mi je bila največja želja, da bom jutri lahko jedla kruh namazan z margarino in marelično marmelado. Ko sem se zjutraj zbudila, sem pomislila na kruh in margarino in naslednja misel je bila "meh". Sem šla delati v kavarno in niti ena od tortic mi ji preveč ganila.

Na koncu dneva, sem pojedla tortico, vendar samo zato, ker nisem imela več pašte in sem bila ob osmih zvečer precej lačna.

Sumim, da je na delu neka obratna filozofija, kjer tisti dan, ko lahko jem sladko, me le-to ne gane preveč.

Čeprav po pravici povedano, se mi sladkega sploh ne lušta preveč. In to mi je ful všeč.

Telovadba pa postaja že toliko težka, da ne morem v enem sklopu narediti vseh vaj, temveč si jih razdelim na polovico.

Požeruh

Kaj sem se danes naučila?
Jest je treba dovolj. Načeloma ko imam dobre dni se prehranjujem zdravo in jem vse. No, skoraj vse. Ampak to zdaj ni pomembno. Zadnje dni oziroma kar zadnji mesec se je pa moja prehrana zožila. Predvsem posledica tega, da nimam kaj dosti volje do življenja. Vse dni bi spala, najraje tako dolgo, da bi vse padlo na svoje mesto. No, in ker ni volje do življenja ni volje do kuhanja.
Tako sem skoraj ves mesec jedla za kosilo samo pašto. Na en in isti način. S smetano in tuno. Ful pekoče, da sem vsaj nekaj čutila. Priprava 15 minut. Kaj hočeš lepšega. No,m in danes sem ugotovila, da se polenta pripravi še hitreje. 5 minut. Zmaga. Ker res nimam volje stati za štedilnikom.
Zajtrk in večerja so mi pa kosmiči s kakavom. Cel kulinarični presežek.
Posledica premalo hrane se pokaže ko pridem na delo. Delam v kavarni, ki je hkrati tudi slaščičarna in posledično vedno založena z goro takšnih in drugačnih tortic. Ki gredo pridno v moj želodec. Seveda ne vsak dan, da se razumemo. Včasih pride tako, da tudi več dni ali tednov ne dam nič od sladkega v usta.
Ampak kot sem rekla, jem očitno premalo in potem jem veliko tortic.
Danes je bil dan totalnega pretiravanja:
- 2 kefirjevi tortici z gozdnimi sadeži
- arašidi
- olive
- kanapeji *mali kruhek, pikantna salama in oliva*
- 1/4 pizze margarite
- čokoladna pita
- rumova kroglica
V glavnem sem pretiravala. Itak se mi bo jutri maščevalo in mi bo žal. Ampak izučilo me verjetno ne bo.