Požeruh

Kaj sem se danes naučila?
Jest je treba dovolj. Načeloma ko imam dobre dni se prehranjujem zdravo in jem vse. No, skoraj vse. Ampak to zdaj ni pomembno. Zadnje dni oziroma kar zadnji mesec se je pa moja prehrana zožila. Predvsem posledica tega, da nimam kaj dosti volje do življenja. Vse dni bi spala, najraje tako dolgo, da bi vse padlo na svoje mesto. No, in ker ni volje do življenja ni volje do kuhanja.
Tako sem skoraj ves mesec jedla za kosilo samo pašto. Na en in isti način. S smetano in tuno. Ful pekoče, da sem vsaj nekaj čutila. Priprava 15 minut. Kaj hočeš lepšega. No,m in danes sem ugotovila, da se polenta pripravi še hitreje. 5 minut. Zmaga. Ker res nimam volje stati za štedilnikom.
Zajtrk in večerja so mi pa kosmiči s kakavom. Cel kulinarični presežek.
Posledica premalo hrane se pokaže ko pridem na delo. Delam v kavarni, ki je hkrati tudi slaščičarna in posledično vedno založena z goro takšnih in drugačnih tortic. Ki gredo pridno v moj želodec. Seveda ne vsak dan, da se razumemo. Včasih pride tako, da tudi več dni ali tednov ne dam nič od sladkega v usta.
Ampak kot sem rekla, jem očitno premalo in potem jem veliko tortic.
Danes je bil dan totalnega pretiravanja:
- 2 kefirjevi tortici z gozdnimi sadeži
- arašidi
- olive
- kanapeji *mali kruhek, pikantna salama in oliva*
- 1/4 pizze margarite
- čokoladna pita
- rumova kroglica
V glavnem sem pretiravala. Itak se mi bo jutri maščevalo in mi bo žal. Ampak izučilo me verjetno ne bo.