Pa sem jih. Preživela doma. Brez hudih posledic. Sicer je v nedeljo in ponedeljek zjutraj že postajalo malo napeto, ampak sem se izognila krizi. Pač sem pridno tiho in 4x premislim, kaj bom zinila. In smo vsi rešeni.
Naj povem, da sem res slaba prijateljica. Že drugo lepo zapored sem pozabila na rojstni dan osebe, za katero bi lahko rekla, da je najbližje temu, da je moja najboljša prijatljica. Sej sem jo klicala, ma se ni javila. Verjetno zato, ker je bila jezna. Ji nimam kaj zameriti. Jaz bi tudi bila. Čeprav mi rojstni dan ne pomeni nekaj ful. Načeloma mi ni noben praznik nič posebnega, tako da rojstni dan ni izvzet iz tega.
Doma je bilo kul, sicer sem nakaj depresirala, kar je bilo bistveno oteženo, ker nimam doma nobene privatnosti. Tako, da sem bila depresivna samo v glavi. In kar je priletelo na Twitter. Ampak so tudi tam pokazali nestrinjanje z mojimi depresivnimi statusi, tako da sem še tam malo dala mir.
Načeloma sem že praktično, do popolnosti naučila skrivati te depresivne napade. Niti ni tako težko. Če te ljudje vidijo, da si slabe volje, te vprašajo kaj je narobe, in jim odvrneš da nič, zraven poveš da si malo utrujen/zaspan in še zazehaš za dodatno potrditev. In to je to. Pustijo te na miru. Da si za ziher, da te ne morijo več, se še na vsake toliko nasmehneš in mogoče poveš kakšen 200 let star vic in je vse v redu. Ljudje nočejo poslušati o težavah drugih. Čeprav radi govorijo o njih. Ah, dvoličnost, jbg.
Odločila sem se za par sprememb v življenju. Nič drastičnega, samo tisto, kar bi morala že davno narediti.
Ker je prejšnji teden tehtnica pokazala, da sem brez kakršnega koli truda izgubila 5kg, sem se malo zamislila in razmišljala koliko bi izgubila, če bi svojo rit aktivno premikala vsaj pol ure na dan. Tako, da sedaj bom čim večkrat na dan delala trebušnjake, ker ti šlaufi okoli trebuha mi res niso sprejemljivi. Zraven bom dodala pa še malo plankanja. Ki mi gre prav dobro, če se lahko pohvalim. Začetniki, naj bi držali 10 sekund in potem 20 sekund počivali. Meni uspe brez posebnega napora zdržati 1 minuto, naslednjih 30 sekund se pa tresem. Tako, da sem si postavila cilj, da zdržim 5 minut brez napora. Upam, da mi rata do konca januarja. Če bom pridna in bom delala večkrat na dan, sploh ne vidim problema. In še svoj hula-hop obroč bom dala v ponovno rabo, ker sem ga sedaj res zanemarjala. Nesramna jaz.
Naslednja akcija, ki jo bom uvedla je pospešeno pisanje diplome in da jo napišem do marca. Mislim, da če vanjo vložim vsaj dve uri dnevno, bi mi moralo uspeti. Imam 3 mesece.
Za trenutni študij sem se odločila, da bom šla na povprečje 9. Čeprav se ne bo nikjer poznalo, bo to predvsem za mojo dušo. In začeti se moram ukvarjati malo bolj z IT zadevami. In si prakso poiskati. To bi bila naslednja bolj pomembna zadeva. Čeprav nas na faxu usmerjajo v programiranje, ki mi ne diši najbolj, ampak se bom že znašla.
Mislim, da je to to. Ostali brain-farti so pa na twitterju. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar