Prikaz objav z oznako arašidi. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako arašidi. Pokaži vse objave

ponedeljek, 20. julij 2015

Sex me up, Scotty #day20

Pa se je skoraj končal današnji dan. Sadno zelenjavni.

In prvič ever, lahko rečem, da sploh ni bil naporen. Jedla sem breskve, lubenico, solato z navadnim in rdečim zeljem, zej se bašem z arašidi, ker sem malo lačna in mi sladko sadje trenutno ne pač. To pa je edino kar imam doma.

Za kosilo sem si naredila odlično zelenjavno juho s paradižnikom, kumarcami, bučkami in papriko. Zgostlila sem jo z gobovo juho iz vrečke. Slednje je verjetno goljufanje, ampak se na obremenjujem preveč.

Ugotovila sem, da bi bilo gotovo bolje, da namesto pripravljenih solat, kupim dejansko solato in so jo sama naredim doma, ter nato nesem na delo. Ampak s tem delom res še nisem tako daleč. Poleg tega, pa mi res redko uspe narediti dobro solato. Predvsem začimbe me malo hecajo. Sploh, ker želim takšno solato, kot jo naredi mati, vendar sem ugotovila, medtem ko sem jo opazovala, kako jo naredi, da uporabi tono soli. In soli jaz uporabim minimalno. Tako minimalno, da jo kupim samo enkrat na leto. Torej, solato se moram še naučiti delati.

Grem dalje.

OK, dopis: tale dan je zajeban samo zaradi ene stvari. Nisem sicer lačna, ampak hrepenim po, em... po... vsem. Vse bi jedla danes. Zaenkrat sem opazila, da se mi to dogaja samo na ta dan. Verjetno zaradi pomanjkanja konkretne hrane.

Zej pa res naprej.

ponedeljek, 17. december 2012

Požeruh

Kaj sem se danes naučila?
Jest je treba dovolj. Načeloma ko imam dobre dni se prehranjujem zdravo in jem vse. No, skoraj vse. Ampak to zdaj ni pomembno. Zadnje dni oziroma kar zadnji mesec se je pa moja prehrana zožila. Predvsem posledica tega, da nimam kaj dosti volje do življenja. Vse dni bi spala, najraje tako dolgo, da bi vse padlo na svoje mesto. No, in ker ni volje do življenja ni volje do kuhanja.
Tako sem skoraj ves mesec jedla za kosilo samo pašto. Na en in isti način. S smetano in tuno. Ful pekoče, da sem vsaj nekaj čutila. Priprava 15 minut. Kaj hočeš lepšega. No,m in danes sem ugotovila, da se polenta pripravi še hitreje. 5 minut. Zmaga. Ker res nimam volje stati za štedilnikom.
Zajtrk in večerja so mi pa kosmiči s kakavom. Cel kulinarični presežek.
Posledica premalo hrane se pokaže ko pridem na delo. Delam v kavarni, ki je hkrati tudi slaščičarna in posledično vedno založena z goro takšnih in drugačnih tortic. Ki gredo pridno v moj želodec. Seveda ne vsak dan, da se razumemo. Včasih pride tako, da tudi več dni ali tednov ne dam nič od sladkega v usta.
Ampak kot sem rekla, jem očitno premalo in potem jem veliko tortic.
Danes je bil dan totalnega pretiravanja:
- 2 kefirjevi tortici z gozdnimi sadeži
- arašidi
- olive
- kanapeji *mali kruhek, pikantna salama in oliva*
- 1/4 pizze margarite
- čokoladna pita
- rumova kroglica
V glavnem sem pretiravala. Itak se mi bo jutri maščevalo in mi bo žal. Ampak izučilo me verjetno ne bo.