Sex me up, Scotty #day38

Malo moram pobrskati po spominu. Beljakovinski dan, in po pravici se ne spomnim najbolje, kaj se je dogajalo.

Noge so me še zmeraj bolele, vendar sem opazila, da če hodim dlje časa, bolečina mine. Zaradi tega sem celo razmišljala, da bi šla peš domov. Kratek štiri kilometerski sprehod. Če ne bi bilo zunaj 35°C in celotna pot ne bi vodila po soncu. Ker nisem nagnjena k samomoru, trenutno, sem se sprehodu odpovedala. Važno, da je bila bolečina malo manjša.

Telovadila nisem, ker tko neumna pa spet nisem. Bom počakala, da gre vse mimo in da pozabim, kako hudo mi je bilo ta dva dni, pol bom pa začela še enkrat od začetka. Malo bolj na izi, seveda. Pa s primernim ogrevanjem in raztegovanjem, in dvema litroma magnezija na strani.

Do sedaj sem se spomnila, kaj sem včeraj jedla. Imela sem dosti problem, ker se mi ni sanjalo, ka sploh bi jedla. Bila sem popolnoma brez idej in po pravici povedano, bi mi včeraj bolj pasala kakšna pašta.

Nato mi je kapnilo, da lahko za kosilo jem paradižnikovo solato, v katero sem dala še tuno, nekaj naribanega sira in dve trdo kuhani jajci. Seveda sem jo začinila s bučkinim oljem in vinskim kisom. Ta solata je bila odlična ideja.

Ko sem prišla domov, sem ponovno gledala petnajst minut v hladilnik. Z odprtimi vrati. Vem, zelo slabo za hladilnik, moja mati ne bi bila srečna. Na koncu sem si ponovno naredila tortilije. I dveh preprostih razlogov: 1. Porabit moram tortilije, 2. Druga se res nisem spomnila. Na koncu so bile boljše kot nazadnje.

Zvečer sem bila ponovno lačna, in ker je bila ura zgodaj in sem vedela, da bom šla spat pozno, sem si naredila omleto s tuno in bučkami. Čez sem vrgla še nacho cheese, ker ga glih pač imam.

My Fitness Pal pravi, da sem pojedla za 1000 kalorij in ponovno pristala za 700 kalorij pod "ciljem". Po pravici, po dveh dneh uporabe malo dvomim vanj.

Sex me up, Scotty #day26

Včeraj sem si nategnila hrbet. No, eno mišico al nekaj tam zadaj, spodaj pri kolku. Seveda se sedaj premikam k 80 let stara ženica. Ko sem prišla domov, sem dala južno kuhat, tople murke, potem sem pa šla izvajati jogo. Po jogi je bilo malo bolje, vendar bodo potrebne ponovitve.  Veliko njih. Telovaditi si trenutno ne upam, da s hrbtom ne bo še huje. Verjetno ne bi bilo slabo, če bi jogo delala dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Če ima kdo kakšen nasvet, kako tole nadlego odpraviti, na dan z besedo.

Zjutraj sem si naredila smoothie z melono in avokadom. Po dvanajsti sem pa jedla mineštro, ki mi je uspelo, da je bila res gosta, vendar se fižol ni dovolj skuhal, tko da je tudi hrustala.

Premagal me je tudi tisti čips, ki sem ga kupila teden al dva nazaj, ampak nekako sploh nisem imela slabe vesti, ker sem ga pojedla. Včasih se človek pač mora prekršiti. In ker je bil škrobni dan, prekršek ni bil tako hud.

Zadnji teden se mi tudi dogaja, da vsak dan stopim na tehtnico, no in čeprav sem včeraj jedla čips, je danes tehtnica pokazala eno kilo manj.

Ko se gledam v ogledalu, sem res zadovoljna s tem kar vidim, in po pravici povedano, si trenutno sploh ne predstavljam, kako bo, ko bom imela še 5 ali 10 kilogramov manj. Mislim, da se bo čakanje na prehodu za pešce še podaljšajo, ker me že zej noben ne vidi.

Se mi zdi pa zanimivo, da čeprav imam manj kilometrov kot prej si ne upam obleči kavbojk. Kavbojke so itak ultimativni pokazatelj resničnega stanja.

Sex me up, Scotty #day20

Pa se je skoraj končal današnji dan. Sadno zelenjavni.

In prvič ever, lahko rečem, da sploh ni bil naporen. Jedla sem breskve, lubenico, solato z navadnim in rdečim zeljem, zej se bašem z arašidi, ker sem malo lačna in mi sladko sadje trenutno ne pač. To pa je edino kar imam doma.

Za kosilo sem si naredila odlično zelenjavno juho s paradižnikom, kumarcami, bučkami in papriko. Zgostlila sem jo z gobovo juho iz vrečke. Slednje je verjetno goljufanje, ampak se na obremenjujem preveč.

Ugotovila sem, da bi bilo gotovo bolje, da namesto pripravljenih solat, kupim dejansko solato in so jo sama naredim doma, ter nato nesem na delo. Ampak s tem delom res še nisem tako daleč. Poleg tega, pa mi res redko uspe narediti dobro solato. Predvsem začimbe me malo hecajo. Sploh, ker želim takšno solato, kot jo naredi mati, vendar sem ugotovila, medtem ko sem jo opazovala, kako jo naredi, da uporabi tono soli. In soli jaz uporabim minimalno. Tako minimalno, da jo kupim samo enkrat na leto. Torej, solato se moram še naučiti delati.

Grem dalje.

OK, dopis: tale dan je zajeban samo zaradi ene stvari. Nisem sicer lačna, ampak hrepenim po, em... po... vsem. Vse bi jedla danes. Zaenkrat sem opazila, da se mi to dogaja samo na ta dan. Verjetno zaradi pomanjkanja konkretne hrane.

Zej pa res naprej.

Sex me up, Scotty #day4

Sadno zelenjavni dan.

Kako včeraj nisem umrla, ne vem. Ziher sem pa bila na robu. No, definitivno se je zdelo tako. Včeraj je bila gotovo eden najbolj napornejših dni v ciklu. Verjetno je bilo krivo tudi to, da sem delala od treh popoldne do enih zjutraj.

Ves dan sem bila lačna, ali na robu lakote. Bolela me je glava. Jedla sem k kreten in nič ni pomagalo, pila sem še več.

Naredila sem si mineštro ali nekaj takšnega, s stročjim fižolom, korenčkom in paradižnikom. Na šihtu sem jedla še zelenjavo na žaru. Vmes sem pa pila melonin smoothie.

Sem se tudi prvič prekršila. Pojedla sem eno palačinko z Nutello. Ampak prisežem, da sem jo najprej samo povohala, pol mi je pa kr sama skočila v usta.

No, na naslednji sadno zelenjavni dan, se moram definitivno bolje pripraviti. Pa preveriti, da ne delam na tisti dan, tko se bom lahko vsaj doma smilila sama sebi. Trenutno sem prepričana, da se hujša samo zaradi tega dneva.
Včeraj nisem telovadila, mi vsi dnevi počitka pridemo ravno na sadni dan.

Mislim, da je to to, danes pa brljakovinskemu dnevu naproti.