Včeraj sem bila na juhah. Najprej sem si za kosilo naredila gobovo juho, zvečer pa juho z brokolijem.
Zopet sem šla hodit, in sem naredila še 3 ali 4 dodatne kilometre, ker sem šla še v Italijo.
Tam sem pogoljufala dieto s sladoledom. In res nimam kakšnega pametnega izgovora. Načeloma ga tko ne rabim, ker goljufam sebe.
Jaz verjamem vase in vem, da si bom nekoč skuhala popolne polnozrnate testenine, vendar to ni bilo ta dan. Tokrat so bile premalo kuhane. Ker sem jih pozabila probati, preden sem vodo stran zlila.
Vsaj zelenjava, ki je bila zraven je bila odlična in je malo pripomogla k temu, da je bilo kosilo sprejemljivo.
Popoldne sem šla malo hodit, no oblekala sem se za teči, ker kaj vem, kaj me prime kje na pol poti. Vendar sem tokrat celotno pot prehodila in še v en hrib sem zlezla po stopnicah, tako da ni bilo prehude drame, ker nisem nič tekla.
Zvečer sem bila potem lačna kot da 5 dni ne bi jedla, pa sem malo pretiravala s pico in nato še tortico. Ups. Ampak dobra stran je, da sedaj nimam več pic in jih nekaj časa ne bom več jedla.
Naredila sem si pomfri, ker sem imela krompir za porabiti. Bil je mlad, in se mi ga ni dalo lupiti, zato sem ga najprej skoraj do konca skuhala, potem pa še ocvrta, da je malo hrustal.
Zvečer sem si naredila rižoto s čebulo.
Prvi dan nazaj v Gorici je tudi pomenilo, da moram iti v trgovino, po hrano. Lahko poročam, da imajo v Hoferju najboljše avokade. Glih prav zrele in zelo dobre.
Kaj več od tega dne, čeprav je bil zelo lep nisem imela, ker me je začela popoldne boleti glava in grlo, in vročino sem dobila. Fun, fun, fun.
Že dan prej sem si kupila zelenjavo, ker sam si kuhala sama.
Tako sem tako za kosilo kot večerjo, jedla šampinjone z tono zelenjave. In dejansko sem bila sita ves dan.
To se mi na te dneve redko zgodi. Možno, da je bil kriv tudi stres, ker sem mogla po trgovinah, ker sem baje odrasla, in moram sedaj za na šiht imeti oblečene srajce. Čeprav, meni so moje majice z Minionsi ful bolj všeč. Film mi ni bil toliko.
Mati je skuhala široke rezance. Ker ima ona rada sir v njih, nisem komplicirala in so bili s sirom.
Zvečer sem pojedla preostanek rezancev, ki jih je bilo glih za dvakrat v usta dati in čez še eno višnjevo tortico.
Najbolj fascinantno je bilo, da čeprav je tortica bila sadna, je bila neverjetno suha. To moraš biti prav poseben talent, če mene kdo vpraša.
Po pravici povedano ne vem kaj sem jedla včeraj. Za večerjo sem si naredila preostanek rižote. Potem zvečer sem si na kos kruha namazala gorčico, gor sem dala še tanko rezino sira in na koncu polovico banane. Bilo je bolj prebavljivo kot se sliši. Preostanek banane sem pojedla s kečapom. Pač se mi je zdelo, da bo šlo skupaj.
Za kosilo je bil pomfri in jusna zelenjava, ter solata.
Ponovno beljakovinski dan, za povrhu še družinsko kosilo. Seveda je imela mati zopet en kup problemov, ki si jih po mojem mnenju naredi sama.
Za kosilo sem jedla kuro in filano papriko s blitvo.
Za večerjo sem si naredila jajčno omleto s kupom zelenjave in sirom.
Razen kosila je dan minil precej mirno.
Najprej sem jedla sadje in zelenjavo čez dan, zvečer sem pa rekla fuck it all in šla v McDonald's.
Glede na razmere doma, je včerajšnji dan minil brez večjih pretresov.
Mati je skuhala pašto z zelenjavo, kasneje sem jo nagradila z tortico. Za večerjo sem kupila jaffa tortico in nutella banana tortico. Obe sta bile neverjetno sladke, ampak sem preživela. Seveda nisem obeh pojedla sama, ampak sem ju dala na pol, tko da sem polovico vsake pojedla.
Popoldne sem bila pri sestri, ker se je pohvalila, da ima ogromno bazilike in sem jo šla oropati. Po pravici povedano, je bil pogled na njeno baziliko dosti žalosten, ker je pustila, da ji je vsa bazilika šla v cvet. Res žalostno. Seveda sem nekako jaz kriva, da se je to zgodilo, ker ji nisem povedala, da je treba cvetove stran poščipat. Kasneje mi je naredila še predavanje o Savini Atai in dan je bil popoln.
Drugi dan doma in že prva težava. Mati in sestra sta si zamislili, da gremo jesti v gostilno.
Problem je bil, ker bi lahko jedla riž, krompir in stročnice. Samo škrob. Seveda smo se skregali, ker se mi zdi neumno, iti v gostilno in si naročiti samo krompir ali rižoto. Na koncu sem seveda šla, ker se mi ni dalo poslušati teženja.
Naročila sem si pohane šampinjone s prilogo, ki je bila seveda pomfri, in solato. Če sem mislila, da me bodo pustili pri miru, sem se seveda zmotila. Sestra je bila nekaj let nazaj precej neuspešno na ločevalni dieti in je o mojem izboru imela kar nekaj stvari za povedati. Najbolj me je presenetilo, da je ni motilo to, da so tako gobe kot pomfri pečeni v 10l olja, kar seveda ni niti blizu konceptu zdrave hrane. Motilo jo je to, da so gobe povaljane v jajcih, moki in drobtinah. Ker te sestavine niso škrobne. Obraz-stena. Na koncu se je potolažila, da je to nadomestilo za kruh.
Za večerjo sem si nato naredila tisti riž, s paradižnikom in baziliko, in je bilo prav fino.
Sprejela sem pogumno odločitev in sem šla domov domov. Zakaj pogumno? Ker moji mami razložiti, kaj jesti kateri dan je huje od kvantne fizike. Od danes naprej si kuham sama.
V torek na mojem potovanja iz Gorice do Celja, sem se ustavila v Ljubljani in sem si privoščila kitajsko hrano.
Najbolje od vsega je bilo, da sem lahko, ker je bil beljakovinski dan, privoščila pekočo juho. Ta del mi je bil najbolj všeč, ker mi je ta juha osebno nekaj najboljšega kar se da dobiti v kitajski restavraciji.
Po juhi sem nadaljevala s piščancem v zelenjavi in z arašidi. Mislim, da se zadevi reče piščanec Gong Bao. Jed toplo priporočam, ker je res dobra, čeprav tistim, ki ne marajo pikantne hrane ne bo všeč. Vendar obljubim, da ne peče preveč. Ravno dovolj, da ti odpre sinuse.
Priloga je seveda njihov riž, ki sem si ga prisparala, da sem ga imela za naslednji dan.
Zvečer sem šla v Celju še na kebab, ker ni čisto po dieti, vendar nič hudega. Je prav noro pasal.
Dvojna objava. Ker sadno zelenjavni dan, ki mu sledi še vodni dan.
Ta dva dneva se vrtita okoli paradižnikove juhe in lubenice in melone. In pečenih banan in fig.
Tudi vodni dan, ker se mi zdi, da bi umrla, če ne bi nič jedla. Ampak jem manj in spijem več vode. Tudi to je nekaj.
Kalorični vnos na My Fitness Pal sem znižala. Čeprav se počutim odlično, se teža nekako nikamor ne premakne. Po eni strani se sekiram, po drugi pa spet ne. Ker počutim se odlično. Kavbojke, ki sem jih kupila tri mesece nazaj mi vztrajno lezejo dol, in na splošno mi večina hlač leze dol.
Odjedla sem dva meseca, še en mesec me čaka. Potem pa konec. Kaj bo pa najprej, bom pa še videla.
Na ta dan me je malo zaneslo. In sem malo pretiravala.
Pizza, mac&cheese, in še kos tiste rulade, ki sem jo naredila.
Ampak mi je pasalo. Očitno je bil takšen dan.
Ugh, še dobro, da si zapisujem kaj sem jedla v My Fitness Pal, ker drugače bi bilo malo težko napisati, kaj sem jedla 4 dni nazaj.
Prodajalka v trgovini je precej smešno pogledala, ko sem ji rekla, da bi imela 200g krompirja in 300g zelenjave. Še bolj smešno je bilo, ker je 200g krompirja predstavljalo natančno 2 pečena krompirja. Njen pogled v stilu "A si prepričana?" me seveda ni odvrnil. Izkazalo se je, da je bil ravno prav, do drugega kosila. V bistvu sem imela krompirjev dan, ker s si doma naredila nekakšen restan krompir, bolj na hitro je bilo vse skupaj. Z ogromno čebule.
Porcija je bila dovolj velika, da mi je ostalo malo še za večerjo, in dan je spravljen pod streho.
Včeraj je bil dosti dolgočasen dan, sploh kar se tiče hrane. Za kosilo in res pozno večerjo sem si naredila solato s paradižnikom, sirom in feta sirom.
Za kosilo sem si naredila piščančje zrezke.
Počasi se tudi približuje konec meseca, tako da še malo.
Ugotavljam, da je prenašanje sadno zelenjavnega dneva odvisno od mojega počutja.
Tokrat je minil dobro, nisem bila preveč tečna, niti preveč lačna, in ni sem mi jedlo vsega kar ne smem.
Jedla sem itak enako kot vsakič. Zelenjava na sto in en način. No pretiravam, juho in zvečer bučke in melancana popečene. Nič drastičnega. Sploh pa zej itak praznim hladilnik, ker grem domov in moram vso zelenjavo pojesti. Ker če je spet kaj domov prinesem mati ne bo srečna.
Zadnjih nekaj OH dnevov sem kar se tiče kosila precej dolgočasna. Polnozrnata štručka in čokolado mleko. Ampak mi paše ta kombinacija, tako da se ne pritožujem.
Za zelo pozno kosilo sem pa grešila. V obrambo naj povem, da če bi jedli kdaj hamburger iz Dolge Njive, bi vedeli da je bil vreden greha. Skupaj s tistim pomfrijem. Resno, če boste šli kdaj poleti čez Soško se morate obvezno ustaviti. Poceni in dobro.
En dan prej sem naredila tudi rulado brez pečenja, tako da ko sem prišla domov, sem pojedla še dva res tanka kosa te rulade, in z njo sem zaključila dan.
Če koga zanima recept, lahko originalni recept dobite na okusno.si, vendar sama sem ga spremenila. In sicer:
Testo:
200g Albert keksov
100g temne čokolade
40g temne metine čokolade
40g masla
Whisky
Jogurt
Albert kekse sem zmlela v blenderju. Čokolado in maslo raztopila na pari. Nato oboje zmešala skupaj. Testu sem dodala še malo whiskya, drugače se da rum, vendar ga nisem imela. In ker je bila masa presuha sem dodala približno 40g jogurta. Seveda je rum/whisky po želji, in jogurt po potrebi. Pospravila v hladilnik, da sem vmes naredila nadev.
Nadev:
200g bele čokolade
30g kokosove moke
20g masla
Maslo in belo čokolado sem na pari stopila in dodala kokos. Ker je bila masa precvrsta, sem dodala še pljunek smetane za kuhanje.
Postopek:
Testo sem razvajala na približno pol centimetra debeline na prozorni foliji. Da se mi testo ni lepilo na valjar, sem ga posula z grenkim kakavom. Ko sem imela sexy pravokotnik, sem gor namazala nadev in nato zvila s pomočjo folije. Rulado sem tesno zavila v folijo in dala v hladilnik. Po treh urah, sem jo poskusila in je bila super.
Ima pa ta bomba 750 gramov in na 100g okoli 350 kalorij. Čeprav sem se sedaj spomnila, da ne vem, če so notri všteti tudi keksi. Ampak verjetno so.
Kaj bi popravila?
Če jo bom še kdaj naredila, bi dala v testo več keksov in manj čokolade. Poleg Albert keksov bi dodala notri še Grancereale kekse. V nadev pa več kokosa in kaj drugega namesto bele čokolade.
Škrobni dan. Življenje sem si olajšala z nakupom zelenjave na žaru in pečenega krompirja. Tistega v kosih, ne pomfrija. Čeprav bi raje pomfri, ampak postan res ni dober. Čeprav tudi ta v kosih ni bil nek presežek.
Teči zopet nisem šla, ker dež. In ker se mi res ni dalo. Pa še depresijo sem malo furala.
Doma sem si naredila ponovno rižoto s čebulo. In jo imela za pozno kosilo in kasneje še večerjo.
Kaj več drastičnega se ni zgodilo. Uspelo mi je pa celo, da že en teden nisem stopila na tehtnico, tko da naslednjič ko bom, bo presenečenje. Upam, da pozitivno.
Z My Fitness Pal se lovima nekje okoli 100 kalorij premalo, tko da počasi mi bo en da uspelo doseči dovolj kalorij.
Uspelo mi je iti teči. Malo sem šla zaradi teka samega, malo zato, da spučem misli. No, pri čiščenju misli ni pomagalo.
Včeraj sem naredila sirov štrudl, danes sem ga imela za zajtrk. Za kosilo sem si naredila piščančja jetrca. Za večerjo bo ponovno štrudl.
Bi napisala še kaj več, ampak se bo razvilo v samopomilovanje in res depresiven blog.
