Oh, dan ko lahko jem sladko. Že prejšnji dan sem se odločila, da bom za kosilo jedla sezamovo štručko in čokolado mleko. Ker mi je prav zapasalo. Pa še nostalgija na kvadrat je bila.
Za kosilo sem si naredila testenine, mislim da so bile pirine, s česnom in paradižnikom. Bilo jih je malo, tko da sem bila kasneje še zmeraj lačna, vendar sem spila dovolj vode, da ni bilo pretirane krize.
Manj sem jih pojedla zato, da sem lahko šla z dokaj praznim želodcem teči. Ker drugače ne gre. Vendar sem ponovno pretekla celotno progo, dobrih tri kilometre in pol. Je bilo pa težko. Vsaj trikrat sem se hotela ustaviti vmes. Prvo polovico sem se spodbujala z mislijo na palačinke, drugo polovico pa z mislijo na sladoled. Očitno je delovalo, ker sem tekla skoraj minuto hitreje na kilometer, kot poprej. Ni slabo. Sem bila zelo zadovoljna sama s seboj na koncu.
Kot sem že omenila, po teku sem si naredila eno debelo palačinko, ki je bila nekakšna mešanica palačinke in šmorna. Z rozinami in ko sem jo razrezala na osem kosov, sem na vsakega dala še košček čokolade. Kasneje sem si privoščila še metin sladoled. Najlepše pri vsem skupaj je to, da mi je ostalo skoraj 300 kalorij v dobrem. Vsaj tako pravi My Fitness Pal.
Počutim se odlično. In postaja mi jasno zakaj nekateri ljudem naredijo 250 selfijev dnevno. Ker danes bi jih tudi jaz najraje naredila.
Odločila sem se, da bom hodila teči vsak dan razen na sadno zelenjavne dneve. Predvsem zato, ker na ta dan precej težko spravim skupaj tisti 1700 kalorij, ki naj bi jih pojedla v enem dnevu. Poleg tega, pa rabim tudi počitek.
Čeprav se zaenkrat še težko spravim teči, mi vseeno uspe dvignit rit. Je pa super ko končaš, si cel prešvican in skočiš pod tuš.
Se mi je pa zalustalo pomfrija. Ampak sem se mu uprla. Če bi imela pečico, bi si ga naredila, tko pa na olju si ga nisem hotela narediti. Tko sem si naredila pire krompir s porom. Za večerjo sem si pa prihranila nekaj krompirja in si naredila motovilec s krompirjem.
Dan po teku. Kako je lepo ko te nič ne boli. Z "nič ne boli" mislim bolečino, zaradi katere živeti ne moreš. Itak, da so me noge bolele, ampak tista prijetna bolečina, ko veš, da si prejšnji dan naredil nekaj dobrega zase.
Za kosilo sem jedla polnozrnato štručko, ker sem bila lena zjutraj in si nisem nič pripravila. V trgovini pa imajo na toploteki meso, meso in še enkrat meso. Ko sem prišla domov sem si naredila polnozrnate testenine s tartufato in čemažem. Bolj na suho je bilo vse skupaj in po pravici povedano sem dvomila v okus. Ampak se je izkazalo za odlično.
No zvečer sem se pa končno lotila tiste torte, ki sem jo kupila dva dni nazaj. In je pojedla pol. Ups. Ampak je pa My Fitness Pal povedal, da sem zadostila kalorijski vnos za ta dan. Prvi. Vse je za nekaj dobro.
Včeraj sem šla teči! In pretekla sem dobre tri kilometre in še par tristo metrov zraven. Čeprav Runkeeper pravi, da sem naredila 4.3 km, moram en kilometer odbiti, ker je to pot, ki sem jo prehodila. Za ogrevanje in da se malo raztegnem prej. Te tri kilometre sem pretekla v enem kosu, sicer zelooo počasi, vendar bom prišla nazaj v bivšo formo. Sicer pa tako ne tečem za hitrostne rekorde, ampak ker mi paše. Pa še špeh se topi zraven.
Kaj sem pa jedla? Če se prav spomnim, sem imela za kosilo paradižnikovo solato s fižolom in koruzo. Ko sem prišla domov sem si naredila manjše kosilo polento, zraven pa omako z bučkami, koruzo in gorčico. Ker nisem imela kakšne druge ideje.
Po teku sem pojedla skuto v katero sem narezala eno nektarino. To sicer ne paše v škrobni dan, vendar nisem imela ničesar drugega visoko beljakovinskega in res si nisem želela, da mi naslednji dan noge odpadejo.
Mogoče kdo pogreša podatke iz My fitness Pal, vendar zadnje par dni res nisem bila vestna in nisem ničesar vpisovala.
Pa sem nazaj. V resnici nisem nikamor šla. Bila sem tukaj. Obstala sem na mestu. Za slab mesec in pol. Mesec in pol brez teka. Mesec in pol trpljenja. Mesec in pol, ko je bilo vse kar sem razmišljala tek.
Vmes sem ugotovila, da imam zelo slabo navado ali bolj kot ne, razvado. V bistvu je precej preprosto. Bojim je jesti, ko ne tečem. Da se ne zredim. Nisem še čisto ugotovila, kako se spoprijeti s tem.
Zakaj nisem tekla? Neumna poškodba hrbta. Zelo boleča poškodba hrbta. Poskusila dvakrat teči vmes, naslednji dan ni bilo lepo. Poskusila z masažo, ni se dobro končalo. Tako sem bila mesec in pol brez teka. In lahko rečem, da se verjetno tako, kot sem se jaz počutila, počutijo odvisnik, ki se odvajajo od česarkoli so že odvisni.
In dobra novica je, da sedaj zelo hitro napredujem. Po drugem teku danes sem izboljšala čas na isti razdalji za malo manj kot 4 minute.
In še ena dobra, od nazadnje ko sem se tehtala, sem pustila za seboj 0,5 kg. Na teh pol kile sem še posebej ponosna, ker so se zgodile v času, ko nisem tekla.
Pa ugotovila sem da je Orbitrek super. Vsaj za švicanje.
Nekaj časa nisem pisala. Bila sem lena, priznam.
Lena za pisanje in lena za tek. Predvsem so me uničili majski prazniki in obisk doma. Takrat sem bila najbolj lena in sem bolj malo dala od sebe.
Sedaj sem se poboljšala. Trudim se iti teči vsak drugi, če ne pa vsaj vsak tretji dan. Počasi a vztrajno prihajam do neprestanega teka 5km. Od oka bi rekla, da mi manjka še kakšen kilometer do tja.
Končno sem se naučila, dihati med tekom, čeprav včasih še malo pozabim na to funkcijo. Ampak me trebušna prepona hitro opomni z bolečino. Tudi to bolečino sem se naučila izničiti že med tekom, da se mi ni potrebno ustavljati.
Mislim, da sem v teh 2 mesecih končno dobila nek svoj stil teka, tako da težav z gležnji in meči ni več. Sedaj je samo skoraj prijetna bolečina v stegnih, ki me opominja, da mišice delujejo in da se dogaja napredek.
Tudi raztegovanje mi je že prišlo v kri in ga ne pozabljam, kot prej, ter zraven dodajam nove vaje.
Nekje vmes sem kupila tudi nove čevlje za teči. So sexy roza, z debelim podplatom, ki nudi odlično podporo in hoja in tek sta v njih neverjetno udobna in prijetna.
Pri hrani mi je uspelo precej znižati vnos sladkorja in ogljikovih hidratov. Načeloma oboje jem, ampak v vsaj pol manjših količinah. Poleg tega sem pa precej povečala vnos beljakovin in zelenjave. Soli kot že prej ne uporabljam, vegeto sem zamenjala s provanskimi in mediteranskim zelišči. Ugotovila sem, da sem malo preveč uporabljala čili in mi ni bilo dobro na želodcu, tako da sedaj ga malo manj uporabljam.
Mlečne izdelke sem popolnoma odstranila iz prehrane, zaradi nove alergije nanje. Glede tega moram še zdravnici zatežiti.
Spijem veliko vode in naravnih sokov, ki si jih sama naredim. Predvsem sok iz ananasa, vsaj enkrat na dan.
Naslednji teden moram še zdravnico poklicati, da mi pove kakšni so rezultati krvne slike in rezultate ščitnice.
In da se še malo pohvalim. Od takrat, ko sem se nazadnje tehtala, sem se znebila že 1,3 kg telesne teže in sem blazno ponosna.
Seveda, če bo šlo tako naprej do konca poletja gotovo ne bom 2 številki hlač manj ampak manj me pa bi gotovo skupaj.
