Kaj pomeni 124 prijateljev na Facebooku? Kaj pomeni 454 sledilcev na Twitterju? Neko pičlo število ljudi, ki gledajo moje slike na Instagramu? In teh nekaj 10, ki bere objave na tem blogu.
In koliko od teh ljudi poznam? Koliko od teh ljudi mi kaj pomeni? Koliko od teh ljudi bi mi pomagalo, brez da bi pričakovali protiuslugo? In obratno?
Vem, da sem sama kriva. Ampak trenutno se trudim. Se mi zdi. Spremeniti stvari. Malo sem v temi, kje začeti. Ampak nekako bom že. Se mi zdi.
torek, 25. junij 2013
Se mi zdi.
Oznake:
besede,
bolečina,
čustva,
depresija,
izhod,
izpoved,
izziv,
jaz,
jok,
obup,
prijatelji,
psihologija,
razmišljanje,
sreča,
strah
nedelja, 9. junij 2013
My dirty little secrets. #3
Eden boljsih obcutkov pri sexu mi je, ko tipu pride in se nato zgrudi name.
četrtek, 6. junij 2013
Fuk in custva.
Kako zahtevna sem ker bi imela oboje. In ali velja pregovor: Kdor z malim ni zadovoljen, mu velik ne zraste. *resno se mi ne sanja kaksen je pravi pregovor*
In kaj sedaj?
torek, 28. maj 2013
Sweetest thing
Zadnjič je deževalo. In tako sem šla peš na delo.
Šla sem mimo ene ženske, ki je na glas govorila: "Daj no, greva naprej." in "Pridi, saj to ni edina luža na poti domov." Najprej sem mislila, da se pogovarja s psom, kar mi je bilo malo čudno. Pogledam okoli in vidim otroka, ki stoji blatu do gležnjev, zraven največje luže, moker in blaten od glave do pet, ki v roko drži palico vsaj 3x večjo od njega, s katero je udarjal po luži.
V trenutku ko se ga videla, mu je mati rekla: "Daj no, greva naprej, na poti domov tudi druge luže po kateri lahko skačeš." In to s popolnoma mirnim in resnim glasom.
Ne vem točno zakaj, ampak teh 5 sekund mi je precej polepšalo ves dan. verjetno, ker ponavadi slišimo matere, kako se derejo in norijo na svoje otroke, ko skačejo po lužah in blatu. Ona pa popolno nasprotje.
Šla sem mimo ene ženske, ki je na glas govorila: "Daj no, greva naprej." in "Pridi, saj to ni edina luža na poti domov." Najprej sem mislila, da se pogovarja s psom, kar mi je bilo malo čudno. Pogledam okoli in vidim otroka, ki stoji blatu do gležnjev, zraven največje luže, moker in blaten od glave do pet, ki v roko drži palico vsaj 3x večjo od njega, s katero je udarjal po luži.
V trenutku ko se ga videla, mu je mati rekla: "Daj no, greva naprej, na poti domov tudi druge luže po kateri lahko skačeš." In to s popolnoma mirnim in resnim glasom.
Ne vem točno zakaj, ampak teh 5 sekund mi je precej polepšalo ves dan. verjetno, ker ponavadi slišimo matere, kako se derejo in norijo na svoje otroke, ko skačejo po lužah in blatu. Ona pa popolno nasprotje.
petek, 17. maj 2013
Naročite se na:
Objave (Atom)