Polnoletnost

Odkar delam v gostilni opažam tredn med mladimi, da ne nosijo osebnih dokumentov.

Kar načeloma ni problem dokler si ne naročijo alkohola.

Saj je možno, da si ravno prilezli čez magično 18 ampak večina jih itak zgleda kot, da so prilezli iz plenic.

In ne moreš druga pričakovati, kot da te bom vprašala za osebno.

In potem pridejo izgovori. Tisoč in enega sem že slišala. Od tega, da je denarnico pozabil doma *kako boš potem račun plačal* do tega, da je ziher 18, čeprav mu ne izgleda. In še kakšen banalni, ki se ga zdle ne morem spomniti.

Danes so mi trije fantje rekli, da so s stricem. Kot da meni to kaj pomeni, čisto nič.

Nekatere napake se je dobro naučiti od drugih. Ker jaz pač nimam želje plačevati svoje kazni 1000€ in po možnost še kazni delodajalca, ki verjetno ni ravno nizka.

Opazila sem tudi, da ko fantom rečeš za dokument, ti enostavno potegnejo denarnico iz žepa in ti ga pokažejo *dokument, namreč*. Medtem ko punce ponavadi naredijo iz tega celo dramo in se glasno pritožujejo, in ti namenijo poglede, ki jasno nakazujejo, da so mnenja, da sem neumna. Ampak me ne gane kaj preveč. Mislim, da je 1000€ dovolj dobra motivacija.

DIY verižica

Ali pa ogrlica, ne vem natančno kako se tem rečem reče. Nakita načeloma niti ne nosim, ampak kakšno izjemo lahko naredim. Sploh če sem to verižico sama naredila in sploh, če je v sklopu načrtovanega DIY projekta, ki ga delam to leto. 

Za drugi del projekta moram sicer še izgubiti kakšen kilogram ali dva ali deset, potem se bom pa lotila zadeve. Lahko pa povem, da imam v načrtu si izdelati oblekico na temo Doctor Who. Izrisala sem jo že, vendar brez detajlov, ti še pridejo na vrsto, ko jih dobim v glavo. Seveda me bo kolegica ubila, ko bo videla kako sem zadeve zakomplicirala, ker nekaj stvari imam že v glavi in verjamem, da zadeve ne bo lahko skupaj spraviti. Ampak ko si nekaj zabijem v glavo, potem bom to dobila.

Torej na uh mi je prišlo, da obstaja Fimo masa s katero lahko izdeluješ vse živo in mrtvo, samo spreten moraš biti. Pa sem rekla, zakaj ne. In v največji burji odpeketala v trgovino. In žur se je lahko začel. Modeliranje mi je vzelo okoli tri ure, in če ne bi vmes še pogruntavala kako dejansko stvar narediti in delala popravke, bi trajalo verjetno manj.

Potrebujemo:

- Fimo masa

- Verižico

- Stvari za izdelovanje verižice, katerim ne vem kako se reče. Prodajalke v hobby art trgovinah so itak kronično prijazne in z veseljem pomagajo in povedo kako in kaj, če vprašate.

- Nož, šivanke, raven šraufenciger

- Peki papir

- Potrpežljivost, spretnost

Fimo maso se dobi v bloku približno  5x5x1 centimeter in nato jo z gnetenjem zmehčamo in oblikujemo po želji.

Prvi poskus oblikovanja obeska, ki se je izjalovil, ker sem nesposobna simetrično oblikovati s prosto roko.

Papir za peko je dovolj hvaležna stvar, ki jo lahko uporabimo za pripomoček. Model, ki sem ga izrisala.

Ponovno oblikovan kos Fimo mase.

Fimo masa izrezana. Jaz sem si pomagala z najbolj ostrim nožem, ki sem ga našla v stanovanju in s šivanko.

Detajli

Črke so se izkazale za precejšen problem. Ampak mi je nekako uspelo.

Dodatni detajli.

Na spletu sem sicer videla, da luknje izdolbejo v Fimo maso tako, da pritiskaš in jo potolčeš noter. Po prvem "oknu" sem ugotovila, da tako ne bo šlo, saj mi je izkrivilo model in je postal tako wibbly-wobbly in potem sem ga morala ravnati. Zato sem odvečno maso izrezala iz modela in nato poravnala.

Še več detajlov: Okna, napis, ključavnica.

Ker sem bolj počasne narave in se učim na lastnih napakah, ki jih opazim prepozno, sem dodatno naredila še luč nad T.A.R.D.I.S.om. Ampak sem se danes potolažila, ker sedaj pride super.

Štirje dodatni okraski, da verižica ne bo prazna.

Stvari za oblikovanje verižice.

Končna verižica. Narejena kar iz celega metra verižice. Seveda sem morala improvizirati, ker se mi ni sanjalo, kako narediti, da bi tiste štiri "gumbke" obdržala na mestu. Ampak je izpadlo dobro.

In za tiste, ki ne poznajo Doctor Who in T.A.R.D.I.S. *shame on you!!!!* Takšen je pravi T.A.R.D.I.S.:

Seveda sem tudi prepozno opazila, da pri štetju "oken" nisem bila najbolj natančna in jih je na mojem obesku tako samo 6 namesto 8. Ampak s šestimi pride tako bolj simetričen. Naslednji bo pa z osmimi. Obljubim.

Preveliko

Hujšam. Že celo življenje verjetno. Ampak pri nas ženskah je to itak normalno. Nimam nobene sekire doma in se ne sekiram kaj dosti.

Ampak hujšam v najbolj nenavadna mesta na telesu. Najprej sem opazila na čevljih. Celo življenje sem imela številko čevlja 41 sedaj jo imam 38,5. Kar ne bi bil problem, če ne bi bili vsi čevlji, ki jih imam 41.

Nekaj časa nazaj sem opazila, da sem shujšala v glavo. Kar pomeni, da bo precej oteženo nošenje klubukov, ker mi vsi lezejo naprej ali nazaj.

In včeraj sem ugotovila, da so mi rokavice M prevelike. Ne veliko, ravno toliko da lezejo dol in me nervirajo.

Sedaj me pa zanima, kdaj bodo prišle na vrsto še moje fuk ročke in noge?

Bonton

Zapomnila si bom vse, ki pridejo v kavarno in mi težijo, ko je gužva, ko jih ne pridem v 3 sekundah vprašati kaj bodo pili.

In potem bom izvohala kje delajo in jim bom šla na šiht težiti in počakala bom, da bodo imeli gužvo. 

Nato se bom glasno pritoževala in vse frustracije v glavi stresla na njih.

Ne bom niti pozdravila, niti odzdravila, niti poslovila se ne bom. Ker osnovni bonton ni več v modi.

Če se bodo te osebe opravičile, ker je gužva jim bom povedala, da to ni moj problem pač pa njihov, ker bi morala biti postrežena ali pač kar koli drugo v sekundi, ko stopim skozi vrata stavbe. In nato še več frustracij stresla na njih.

Seveda bom pod nujno omenila, da se mi strašno mudi, če lahko pohiti. Vmes ji bom razložila svojo življenjsko zgodbo. Nato pa bom sedela še eno uro ali dve in pila kavo.

Če te osebe delajo v gostilni, bom svoje naročilo zakomplicirala do amena in jo nato poslala še trikrat za šank in k mizi.

Ko si bom naročila eno kavo za 1€ bom plačala z 50 € ali več, in trdila, da nimam drobiža, čeprav bom imela denarnico težko 5 kg od vsega šudra.

Prav tako bom spraševala najbolj neumne stvari, ki mi padejo na pamet, kot naprimer, kakšna je razlika med juice in naravnim pomarančnim sokom.

Ko bom želela še kaj naročiti, bom rekla, da želim račun, nato pa naročila novo pijačo. Račun ki/če bo na mizi bom seveda izgubila ali zmečkala nato bom trdila, da ga ni prinesla.

Pozornost osebe bom pridobila z najbolj neumno besedo, ki se je bom v tistem trenutku spomnila ali pa z gesto s katero ponavadi pokličemo psa k nogi.

Zajebavala jih bom v glavo za brez veze in se obnašala totalno arogantno in vzvišeno, ker sem jaz pač več kot oseba, ki dela in bom poskrbela, da se bo ta oseba počutila, kot zadnji drek na tem svetu v katerega se še pes ne bi povalal. Vmes jo bom še užalila, da bo mera polna in ker je to prav tako v modi.

Zaključek: obnašala se bom kot velika večina tistih, ki pridejo v kavarno. Čeprav so me doma naučili bonton.

Tumasta

Potem pa imam sama s sabo neumne pogovore, ki ne pripomorejo popolnoma ničemur dobremu. Začnem dvomiti vase in se potisnem na rob obupa in solz. In potem dejansko pomislim, da pravljica ne obstaja in da je imel prav.

Ampak ni imel.