Bonton

Zapomnila si bom vse, ki pridejo v kavarno in mi težijo, ko je gužva, ko jih ne pridem v 3 sekundah vprašati kaj bodo pili.

In potem bom izvohala kje delajo in jim bom šla na šiht težiti in počakala bom, da bodo imeli gužvo. 

Nato se bom glasno pritoževala in vse frustracije v glavi stresla na njih.

Ne bom niti pozdravila, niti odzdravila, niti poslovila se ne bom. Ker osnovni bonton ni več v modi.

Če se bodo te osebe opravičile, ker je gužva jim bom povedala, da to ni moj problem pač pa njihov, ker bi morala biti postrežena ali pač kar koli drugo v sekundi, ko stopim skozi vrata stavbe. In nato še več frustracij stresla na njih.

Seveda bom pod nujno omenila, da se mi strašno mudi, če lahko pohiti. Vmes ji bom razložila svojo življenjsko zgodbo. Nato pa bom sedela še eno uro ali dve in pila kavo.

Če te osebe delajo v gostilni, bom svoje naročilo zakomplicirala do amena in jo nato poslala še trikrat za šank in k mizi.

Ko si bom naročila eno kavo za 1€ bom plačala z 50 € ali več, in trdila, da nimam drobiža, čeprav bom imela denarnico težko 5 kg od vsega šudra.

Prav tako bom spraševala najbolj neumne stvari, ki mi padejo na pamet, kot naprimer, kakšna je razlika med juice in naravnim pomarančnim sokom.

Ko bom želela še kaj naročiti, bom rekla, da želim račun, nato pa naročila novo pijačo. Račun ki/če bo na mizi bom seveda izgubila ali zmečkala nato bom trdila, da ga ni prinesla.

Pozornost osebe bom pridobila z najbolj neumno besedo, ki se je bom v tistem trenutku spomnila ali pa z gesto s katero ponavadi pokličemo psa k nogi.

Zajebavala jih bom v glavo za brez veze in se obnašala totalno arogantno in vzvišeno, ker sem jaz pač več kot oseba, ki dela in bom poskrbela, da se bo ta oseba počutila, kot zadnji drek na tem svetu v katerega se še pes ne bi povalal. Vmes jo bom še užalila, da bo mera polna in ker je to prav tako v modi.

Zaključek: obnašala se bom kot velika večina tistih, ki pridejo v kavarno. Čeprav so me doma naučili bonton.