Strah

Danes grozno trpim. Že včeraj sem grozno trpela. Danes je pa še huje.

Včeraj me je začel boleti zob. Nekaj najbolj groznega, kar se mi sploh lahko zgodi.

Mislim, da ni primerjave kako se bojim zobozdravnikov in že ob sami misli na obisk mi gre na jok. In preklemansko težko je najti zobozdravnika, ki razume, da se bojim.

Verjetno gre za fobijo. Ni me strah ničesar, kar mi bo delal. Razumem tudi, da bo vrtal, da bo mogoče bolelo. Sem preživela že čiščenje kanalov. Ampak se bojim. Lani sem tudi izvedela, da imamo to v družini. Sestra se jih prav tako boji,  ampak s to razliko, da jaz ko najdem dobrega in razumljivega zobozdravnika, ga ne izpustim več. Ona pa ne gre k nobenemu dvakrat. Mogoče pa še ni našla pravega.

O tej svoji težavi ne razlagam ljudem okoli mene. Sem nekaj časa, ampak ne razumejo. Vsi rečejo, da sej to ni nič takšnega. Za njih mogoče. Jaz sem pa na pol poti, do paničnega napada.

Enkrat sem ga že imela pri zobozdravniku. In me je hotel ven vržit. Ampak sem mu povedala, da če grem ven me ni več nazaj. Potem je očitno ugotovil, da mi ni lahko. Med obiski me je tudi večkrat vprašal, kaj so mi zobozdravniki prej delali, da se tako bojim in večkrat je moral delo prekiniti, da sem se pomirila in nehala tresti.

Ugotovila sma tudi, da če svojo roko nasloni na moje čelo, se takoj pomirim in umirim. Ne vem zakaj. Tako sproščujoče je. Ampak važno, da pomaga.

Sem že razmišljala, da bi šla h kakšnemu hipnotizerju, da mi izbije ta strah iz glave. Ampak baje moraš verjeti v to, da deluje, kar jaz pač ne, ker ne razumem kako deluje in si niti ne predstavljam, da ne bi imela tega straha.