Hrana

Zadnje čase imam čudne prehrambene želje. Sicer hrana po kateri imam željo ni čudna, ampak je čudna za mene.

Burek. Nikoli v življenju ga nisem jedla. In v tem trenutku jem četrtega ta teden.

Polenta. Polento jem, ampak ne ravno pogosto. V zadnjih dveh tednih sem jo jedla petkrat. S sirom obvezno, drugače se sploh nimam kaj za pogovarjati.

Pomfri. Tega nisem nikoli rada jedla, predvsem zato, ker sem ga ponavadi jedla doma in ponavadi je plaval v olju. No, v vikendu, ki je že minil sem ga jedla šestkrat.

Pikantna hrana. Sicer sama obožujem, da hrana peče. Ne maram pa hrane, ki že po defaultu peče, kot so feferoni, pikantne klobasice in ostalo. Ampak trenutno ne morem brez teh zadev.

Sadni jogurt. Nikoli in nikdar. Vedno navadni ali kavni. Zadnje čase pa ne grem iz trgovine brez vsaj enega sadnega.

Napolitanke. Nikoli jih nisem marala. V bistvu je to hrana, ki mi ni najbolj jasna, enostavno mi ne potegne in mi je čudna. Lahko bi rekla, da ne razumem njihovega obstoja.

Pomaranče. Vedno samo v soku. Tista koža se mi prav gabi. In tisto belo, ko jo olupiš.

Gotovo bi se našlo še kaj, ampak se trenutno ne spomnim. In ja, kar jem je čudno. Zame. Če bi sexala bi se spraševala, da nisem kje noseča. Tako pa nisem. Očitno imam obdobje. Tudi prav.